Prešernova nagrada
Nagrada Prešernovega sklada je poleg Prešernove nagrade najvišje priznanje Republike Slovenije za dosežke na področju umetnosti v Republiki Sloveniji.
Nagrado Prešernovega sklada prejmejo ustvarjalci za pomembne umetniške dosežke, ki so bili javnosti predstavljeni v zadnjih dveh letih pred podelitvijo in pomenijo obogatitev slovenske kulturne zakladnice. Nagrade se podelijo na osrednji proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku.
Podeljevanje nagrad vrednoti vrhunsko ustvarjalnost, postavlja merila zanjo in jo spodbuja. Zakon določa podelitev največ šest nagrad Prešernovega sklada. Statut določa, da nagrade Prešernovega sklada podeljuje upravni odbor na osrednji proslavi v čast slovenskega kulturnega praznika.
Že leta 1956 je natančneje opredelil znanstvena področja, največja sprememba pa je bila sprejeta leta 1961. Nagrade so od tedaj namenjene samo še umetniškim delom, razdeljene pa so na Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada. Število nagrad se je spreminjalo vse do sprejetja zakona konec leta 1981. Tedaj je bilo število nagrad omejeno na največ tri Prešernove nagrade in največ deset nagrad Prešernovega sklada, hkrati pa je sklad izgubil pravno subjektiviteto. Zakonska sprememba iz leta 1991 je število nagrad še bolj zmanjšala, in sicer na največ dve Prešernovi nagradi oziroma največ šest nagrad Prešernovega sklada.
Dobitniki Prešernove nagrade:
1947 Blaž Arnič za skladbo Gozdovi pojejo
Lucijan Marija Škerjanc za Koncert za violino in orkester.
1948 Marjan Kozina za opero Ekvinokcij
Lucijan Marija Škerjanc za 4. Simfonijo.
1949 Marijan Lipovšek za Simfonijo I. stavek
Uroš Krek za Koncert za violino in orkester.
1950 Lucijan Marija Škerjanc za Kantato za soliste, zbor in orkester Sonetni venec dr. Franceta Prešerna.
1951 Mirko Polič za umetniško in organizacijsko življenjsko delo na področju glasbe
Demetrij Žebre za umetniško vodstvo mariborske opere in mariborske filharmonije v letu 1950.
1953 Uroš Krek za kompozicijo Simfonietta.
1954 Anton Lajovic za življenjsko delo.
1961 dr. Dragotin Cvetko za Zgodovino glasbene umetnosti na Slovenskem.
1962 Julij Betteto za življenjsko delo v slovenski glasbi.
1963 Matija Bravničar za Koncert za violino in orkester.
1968 Janko Ravnik za skladateljsko, pianistično in pedagoško delo.
1969 Karol Pahor za življensko delo na področju glasbene ustvarjalnosti..
1971 Lucijan Marija Škerjanc za življensko delo na področju glasbene kompozicije.
1973 Danilo Švara za življensko skladateljevo delo.
1975 Pavel Šivic za umetniške in pedagoške dosežke na področju glasbe.
1976 Rado Simoniti za življensko delo na področju glasbe.
1979 Bojan Adamič za ustvarjalni opus v filmski glasbi.
1983 Primož Ramovš za življensko delo.
1985 Vilko Ukmar za življensko delo.
1991 Jakob Jež za življensko delo.
1992 Uroš Krek za življensko delo.
1994 Lojze Lebič za dosedanje skladateljsko delo.
1999 Alojz Srebotnjak za življensko delo.
2001 Vinko Globokar za življensko delo
2006 Janez Matičič za življenjsko delo na področju glasbene ustvarjalnosti.
2014 Pavle Merkù za življenjsko delo.
2016 Ivo Petrić za življenjsko delo.
Dobitniki nagrade Prešernovega sklada:
1962 Primož Ramovš za pomembne glasbene orkestralne stvaritve.
1965 Alojz Srebotnjak za skladbo Microsongs
Pavel Šivic za skladbo Alternacije.
1966 Borut Loparnik za oblikovanje glasbenega dela tretjega programa Radia Ljubljana
1967 Lojze Lebič za kreativno dirigentsko delo v vodstvu komornega zbora RTV
Vilko Ukmar za baletno kompozicijo Godec..
1968 Danilo Švara za suito iz baleta Nina.
1970 Jakob Jež za kantato Do fraig amors.
1971 Lojze Lebič za kompozicijo Korant za simfonični orkester in Kons a za komorno zasedbo Ivo Petrič za kompozicijo Intarzije za komorno zasedbo in Godalni kvartet 69 ter za kreativno umetniško vodstvo ansambla Slavko Osterc.
1972 Pavle Merku za Koncert za violino in orkester.
1973 Dane Škerl za IV. simfonijo.
1977 Milan Stibilj za nove izrazne dosežke v skladbi Xystus.
1979 Pavel Mihelčič za glasbene kompozicije iz leta 1978.
1981 Janez Matičič za Koncert za violino in orkester.
1987 Lojze Lebič za Fauvel 89 - vokalno instrumentalno scensko delo za soliste, mešani zbor, klavir, tolkala, priročna glasbila in trak
1988 Uroš Rojko za opus zadnjih dveh let.
1989 Maks Strmčnik za skladbo Koncert za orgle, pojočo žago in simfonični orkester.
1992 Janez Gregorc za skladbo Žica.
1997 Alojz Ajdič za skladbo Tretja simfonija za tolkala in simfonični orkester.
2000 Jani Golob za Koncert za violino in orkester.
2003 Larisa Vrhunc za skladbo Hologram.
2004 Igor Štuhec za skladbo Simfonieta..
2005 Milko Lazar za Triple Concerto za klavir, simfonični orkester in Big band s solisti ter Koncert za flavto in orkester.
2007 Urška Pompe za ustvarjalno delo v zadnjih dveh letih.
2008 Bor Turel za skladateljski opus zadnjih dveh let.
2009 Nenad Firšt za ustvarjalno delo v zadnjih dveh letih.
2010 Aldo Kumar za ustvarjalno delo v zadnjih dveh letih.
2015 Vito Žuraj za kakovosten in odmeven opus v zadnjih dveh letih.
2015 Ambrož Čopi za stvaritve in postvaritve zadnjih dveh let.
2016 Nina Šenk za ustvarjalno delo v zadnjih dveh letih.
2019 Tomaž Svete za operi Ada in Antigona ter za skladbo Koncert za dve violini in godala.
2022 Damijan Močnik za ustvarjalni opus vokalne in vokalno-instrumentalne glasbe v zadnjih treh letih.
